»Od ujme naprej se je vse odvijalo po nekih etapah. Najprej smo bili vsi šokirani in smo ugotavljali, kaj se je pravzaprav zgodilo, sledil je kratek občutek sreče, da ni večjih človeških žrtev, nato pa so ljudje začeli ugotavljati, kaj vse so izgubili.«
»In to je najbolj žalosten, pretresljiv del aktualnega trenutka. Iz tistega adrenalina se vse prelevi v bedo in žalost. Zdaj smo na tej točki. Na prvi pogled, ko se zapelješ skozi Mežiško dolino, ni več videti, kakšna katastrofa se je zgodila.«
»Na ravni predsednika vlade je prevladalo nekaj, kar smo videli v finančni krizi na neki drugi ravni. Spomnim se, da je tedaj takratni guverner ECB Mario Draghi v svojem znamenitem govoru o reševanju krize uporabil frazo, ki je uporabna tudi danes. Dejal je, da bodo pristojni naredili 'whatever it takes', torej kar koli bo treba. Danes premier Golob uporablja točno to, le da ne uporabi istih besed.«
»Ljudem na terenu ne pomeni prav veliko, ko politiki omenjajo te milijarde, a z vidika splošnega vtisa, ko daš vedeti, da bo storjeno vse, kar bo potrebno, se mi to zdi ključen trenutek in kazalnik, kako se je vlada do te krize opredelila. Mislim, da je bil to pravilen pristop.«